Varnostni svet Združenih narodov je na pobudo slovenskega predsedstva sprejel predsedniško izjavo ob 30. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma, s katero je ponovno izrazil trdno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Bosne in Hercegovine. Dokument, ki ga je uskladila Slovenija, poziva politične voditelje v državi k dejavnemu reševanju medsebojnih razlik prek dialoga in gradnje konsenza, kar je ključno za dolgoročno stabilnost regije. Izjava poudarja pomen spoštovanja vladavine prava in popolnega izvajanja vseh določil Daytonskega sporazuma. Članice Varnostnega sveta so v izjavi izrecno opozorile na škodljivost retorike, ki spodbuja razdor in spodkopava državne institucije. Poudarjena je bila nujnost vzdržanja od dejanj, ki bi lahko povečala napetosti v državi. Slovenija je s to iniciativo potrdila svojo vlogo aktivne diplomatske posrednice na Zahodnem Balkanu, pri čemer si prizadeva za ohranitev miru in pospešitev reformnih procesov, ki so nujni za evropsko integracijo Bosne in Hercegovine.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da Republika Srbska čuti trajno hvaležnost Ruski federaciji in njenemu predsedniku Vladimirju Putinu za njun objektiven politični pristop do Republike Srbske v težkih časih, ki vključuje podporo mednarodnemu pravu in Daytonskemu mirovnemu sporazumu.

Poročali so, da je bil Daytonski mirovni sporazum, ki je končal 44-mesečno vojno v Bosni, najprej parafiran 21. novembra 1995 v Daytonu, ZDA, nato pa podpisan v Elizejski palači v Parizu.

Članki obravnavajo kontroverzno dediščino Franja Tuđmana, prvega hrvaškega predsednika, ki ga levi krogi vidijo kot osebo, ki je "razbila Jugoslavijo". Poudarjene so njegove domnevne strateške napake, ki naj bi še danes vplivale na Hrvaško. Drugi članek se osredotoča na različne poglede na Jugoslavijo, pri čemer nekateri jo vidijo kot obdobje stabilnosti, drugi pa kot čas politične represije in nerešenih konfliktov.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da je bil Daytonski mirovni sporazum uničen, ker so ga nekateri želeli izkoriščati le v delih, ki so jim ustrezali. Po njegovem mnenju sporazum ne obstaja več.

Salman Rushdie je bil v Ohiu počaščen z nagrado Dayton Literary Peace Prize za življenjsko delo. Nagrada priznava literarno vrednost in spodbujanje miru skozi dela pisateljev. Slovesnost je potekala po izidu njegovega prvega leposlovnega dela po napadu pred tremi leti. Dayton je bil leta 1995 prizorišče mirovnih pogajanj, ki so končala vojno na Balkanu.

Misija OSCE v Bosni in Hercegovini je opozorila, da secesionistična retorika predstavlja resno grožnjo stabilnosti in enotnosti regije. Poudarili so, da je takšna retorika v nasprotju z Daytonskim mirovnim sporazumom in lahko ogrozi regionalno stabilnost ter dosedanji napredek.

Željko Komšić in Denis Bećirović, člana Predsedstva BiH, sta zavrnila uvrstitev predloga Željke Cvijanović o nominaciji Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado na dnevni red seje. Komšić in Bećirović sta zahtevala dodatne informacije in dokumente preden bi predlog sploh lahko obravnavali. Cvijanovićeva je sicer na ameriškem črnem seznamu zaradi spodkopavanja Daytonskega mirovnega sporazuma.

Milorad Dodik je ocenil, da se britanski ambasador v BiH, Džulijan Rejli, ne vede diplomatsko, in se vprašal, od kdaj britanski ambasador razlaga ustavo in zakone. Dodal je, da je fascinantno, kako Britanci podcenjujejo srbsko pamet in da ne bodo pogoltnili britanskega cinizma.

Kanadski premier je v pismu, poslanem Inštitutu za raziskovanje genocida (IGK), potrdil, da Kanada ostaja zavezana obrambi Daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995 ter podpira suverenost, ozemeljsko celovitost in multietnični značaj Bosne in Hercegovine. IGK je Kanado, kot članico Upravnega odbora Sveta za implementacijo miru, pozval k zaščiti ogroženega ozemlja BiH.

Ivica Dačić je ponovil, da vsak pritisk na Srbe v Bosni in Hercegovini predstavlja pritisk na Srbijo. Ocenil je, da poskusi revizije Daytonskega mirovnega sporazuma vodijo k centralizaciji BiH in odvzemu pristojnosti entitetam.

Bošnjaški član Predsedstva Bosne in Hercegovine (BiH) Denis Bećirović je iz Pariza sporočil, da je ključnega pomena ohraniti moč Ustavnega sodišča BiH in Ureda visokega predstavnika (OHR), ki sta bila ustanovljena z Daytonsko-pariškim mirovnim sporazumom. Poudaril je, da suverenost BiH ogrožajo predvsem separatistični politiki v entiteti RS in da mora biti to znano celemu svetu.